MINUTA O REALU

četrtek, 9. januar 2014

Minuta o tekmi Real-Osasuna (2:0)

Real Madrid - Osasuna, 2:0 (prva tekma osmine finala)
-Benzema ('19), Jesé Rodriguez ('60) 


O SAMI TEKMI 
Tekma se je končala z rezultatom 2:0, toda gol razlika v korist domačih bi bila lahko še veliko večja. Real je igral odločno in držal žogo v nogah skozi celo tekmo. Po dolgem času so igrali kompaktno in na igrišču stali kot ekipa. Osasuni tako ni preostalo nič drugega, kot da se postavi na svojo polovico igrišča in poskuša prejeti čim manj zadetkov. Roko na srce, to ji je nekako tudi uspelo. Škoda le, da nismo zadeli še kakšen zadetek ali dva, ki bi si ga zagotovo zaslužili. Tako bi lahko Ancelotti morda spočil nekaj več igralcev na povratni tekmi in spet dal priložnost mlajšim igralcem.

GB#11 in Modrić sta danes prikazala res krasno predstavo, kot smo je bili vajeni še iz časov, ko sta skupaj igrala v Londonu. Njun odličen pregled nad praznim prostorom ter nepokritimi soigralci so vodile do res krasnih, laserskih podaj, ki bi se z malce boljšo realizacijo lahko kaj hitro končale v mreži Osasune. Mislim, da je Ancelotti danes odkril enajsterico, ki bi lahko ekipo popeljala do La Décime (jasno, če zamenjamo Illaramendija, ki mu manjka nekaj izkušenj, s profesorjem in doktorjem na svojem področju Xabijem). Na desni strani je Arbeloa tekmo odigral odlično in je pokazal, da je zasluženo prvi desni bočni branilec (trenutno) najboljše reprezentance na svetu.  

JESÉ RODRIGUEZ (#20)
Za konec še besedica ali dve o mlademu biseru iz Las Palmasa. Za moje pojme nocoj številka 1 na igrišču. Njegova telesna kompozicija je res izjemna. Igra precej energično in če ga primerjamo z vrstnikom Morato, veliko, veliko bolj nesebično. Poleg tega ima fant v sebi izrazito željo in karizmo, da je hitro postal priljubljeni mladenič tako navijačev Reala kot tudi širšega nogometnega občinstva. S takimi igrami kot jih že nekaj časa prikazuje na igrišču, se zna v kasnejših letih prebiti v vrh najboljših igralcev na svetu. Je pa res, da je še zelo mlad in je potrebno biti ravno zato toliko bolj previden, da se mu ne bo pripetilo nekaj, kar se je že mnogim pred njim. Upajmo, da bo Ancelotti znal ta biser čuvati, kot jih je znal upokojeni SAF (Sir Alex Ferguson).

torek, 7. januar 2014

Minuta o tekmi Real-Celta (3:0)

NA KRATKO O TEKMI
Na prvi pogled bi človek rekel, da gre za klasičen rezultat in da je Real nadigral Celto. Toda tisti, ki smo si tekmo ogledali, smo se soočili z nekoliko drugačno predstavo. Real je tekmo začel z zelo močno enajsterico, ki pa za moje pojme ni bila tista prava, najmočnejša. Kar me je veselilo, je bila priložnost ponujena Di Maríi, saj se je Bale komaj vračal po odsotnosti zaradi poškodbe. Visoko postavljeni Real se v sredini ni preveč dobro znašel proti parkiranemu avtobusu. Posest žoge in število kotov je bila edina pozitivna stvar v ekipi. Vse ostalo je bilo v prid Celti. Celta si je priigrala najnevarnejše priložnosti na tekmi, a ker v moštvu nimajo napadalcev kova CR/Messi/Ibra, ipd., jih na našo srečo niso znali izkoristiti. Vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi zadeli ob izidu 0:0. Igra Reala je bila slaba, bili so premalo prodorni. Pogrešal sem razigranega Marcela, kar se je videlo tudi na Ronaldu, ki mu ostali niso znali zagotoviti kvalitetnih priložnosti. Isco in Di María sta igrala bolj bledo in vse to je trajalo dokler ju nista zamenjala GB#11 in Jése. Poživila sta ekipo, ki je začela delovati kot naoljeni motor in Real je zaigral tisti pravi, atraktivni nogomet. Jeziček na tehtnici se je prevesil v korist belega baleta in avtobus je končno speljal s parkirišča. Real do 3 točk, CR pa do zasluženih golov, posvečenih rojaku Eusebiu ter do prvega mesta v borbi za El Pichichi-ja (prvo mesto na lestvici strelcev). Slava črnemu panterju, legendi nogometa, Eusebiu. Naj počiva v miru!













DI MARIA
Na začetku sezone odločno ostane v Realu kljub zavedanju, da v ekipo prihaja igralec, ki igra na njegovem položaju in je bil izbran za najboljšega igralca angleške Premier League. Na začetku je prvo mesto v ekipi gladko upravičeval, saj je igral izjemno dobro. Toda počasi je ta izjemnost začela upadati. Vrh in nato padec navzdol pa se je zgodil na pokalni tekmi proti Xátivi, ko je njegovo obnašanje preseglo vse meje, ko je z grdimi gestikulacijami verbalno obračunaval po menjavi na pokalni tekmi proti Xátivi. Ko igralec ni v formi, pač ni v formi (in takrat je treba priložnost dati drugim). Treba je dvigniti glavo in trenirati še bolj trdo ter si izboriti svoje mesto v ekipi. Za zgled si lahko vzamemo primer Benzema-ja na začetku letošnje sezone. Priznajmo si, da nam je vsem najedalo, kako slabo je igral in bil izven forme. Sledili so močni žvižgi s tribun (sicer zelo zahtevnega) Santiaga Bernabeu-a celo med samo tekmo, da ne govorimo ob menjavah. Kaj je storil Karim? DVIGNIL GLAVO IN NAVIJAČEM ZAPLOSKAL! Odgovoril je z dodatnimi treningi z Zidane-om (op. vadila sta strele na gol izven rednih treningov), garal je trdo in na igrišču ogromno pretekel. Videli smo ga zdaj na levi zdaj na desni strani, na sredini in v konici napada. Hitro se je vrnil nazaj v formo in vsem nam je začelo prijati ob bučnih aplavzih s tribun. Toda Di María tega enostavno ne premore, kar je že nekajkrat pokazal. Spominja me na nekega trmastega mulca, ki kuha mulo. Njegove igre so v zadnjih tednih podpričakovane in jasno je, da s takšno igro (predvsem pa obnašanjem) ne spada v prvo postavo Reala. Sploh pa ne, ko ima Real odlične igralce na njegovih položajih (Bale, Jése). Če bo šlo tako naprej, bo potrebno iztržiti nekaj milijonov in izpeljati dober posel. Držanje za "los cojones", ko te gleda cel svet, pač ni primerno. Upamo lahko le, da mu bo občinstvo verjelo, da je šlo zgolj za neugodje in ne odgovor navijačem ali trenerju. Toda ne glede na to, je povzročil kar nekaj polemik, ki mu v teh časih prav gotovo ne primanjkujejo.

SODNIKI
Sojenje, ki smo mu bili priča, je bilo podpovprečno. Bil bom kar se da objektiven in ocenjeval sodnike ne glede na to, v čigavo korist so sodili. Tokrat pač v korist Celte, lahko pa bi se zgodilo tudi obratno (in bi me to kljub temu motilo, saj rad uživam v gledanju nogometa in ne zgolj zmagovanju favorizirane ekipe za vsako ceno). Toda tega niso počeli namerno, zato da bi škodovali Realu, blabla, jaz ne verjamem v te teorije zarote... To so počeli zato, ker enostavno niso opravljali svojega dela dovolj kvalitetno in strokovno. Ta problem opažam v zadnjih letih v vseh pomembnejših ligah. Na žalost se ne morem zadovoljiti z rekom Error Humanum Est (motiti se je človeško). Predstavljajte si poštarja ob raznašanju pisem, ki bi prevečkrat pozvonil na napačno hišo v napačni ulici. Ali pa recimo spregledal kakšno pismo in na koncu dneva ob pregledovanju košare ugotovil, da le-ta še ni prazna. Imel sem občutek, kot da je sodniška ekipa tam samo zato, da mine tistih 90 minut in da odidejo domov na toplo ter tam s svojo družino poskušajo, kar se da v miru, preživeti preostanek dneva (ki je bil mimogrede praznik v Španiji; Los Tres Reyes Magos oz. sveti trije kralji). Naštel sem najmanj 4 dokaj nesporne situacije, ko bi sodnik moral seči po rumenem kartonu, pa tega ni storil. In v takšnih primerih lahko tekma sodniku uide iz rok, če gre za neke pomembnejše tekme. Poleg tega je bilo več kot evidentno, da se je nekaj žog odbilo izven igrišča pa bi moral biti dosojen kot in ne gol-avt. Enkrat celo igranje z roko in nedosojena enajstmetrovka ter zopet, zgolj gol-avt. Takšne stvari me čedalje bolj motijo in mislim, da bo moral španski sodniški komite začeti sodnike bolj dosledno disciplinirati, saj kritiziranje s strani javnosti (očitno) ne zaleže.

Uvodna minuta o Realu

Ker je polovica sezone že mimo, bom za začetek poskušal na kratko predstaviti situacijo, v kateri se trenutno klub nahaja.

CARLO ANCELOTTI (IN OKOLIŠČINE, KI SO TERJALE NJEGOV PRIHOD)
Za uvod nekaj o "managerju". Prva misel, ki mi pade na pamet je to, da gre za nekakšnega mirovnega posrednika. Carletto je prispel v klub v pravem času, ko je bilo nujno zgladiti spore med igralci in klubom oz. med igralci samimi. 3 leta Mourinhovega obdobja so klub pripeljala v viharne vode. Zadnje leto tega nesrečnega vladanja Portugalca se je končalo brez lovorik. Ostali smo celo brez "tolažilne" lovorike španskega pokala. Na eni fronti so nas porazili Nemci (ki so sicer trn v peti Realu že desetletja), na drugi večni rival Barcelona in navsezadnje celo mestni tekmec Atlético. Ko izgubiš 3 pomembne bitke proti 3 pomembnim vojskam, potem to pomeni, da je general (in s tem ne mislim na CR7) izgubil vajeti in da mora sestopiti s konja ter zapustiti prizorišče. Dve stvari, za kateri se mu je potrebno zahvaliti, sta na eni strani 100 osvojenih točk in (končno) naslov španskega prvenstva ter na drugi strani upor proti Barceloni. Mourinho je močno zavrl njihovo "haranje" po Realu in končal sramotne poraze z visokimi gol razlikami. Real je nadigral Barcelono v medsebojnih tekmah in pokazal svetu, da njihova tiki-taka ni več učinkovita tako, kot je bila nekoč. Vsaj ne na večnih derbijih. Kakšen učinek bo imel Ancelotti pa je prezgodaj za napovedati, zato je bolje, da pustimo času čas.

PRIMERA DIVISIÓN
Mesto v La ligi na žalost ni po pričakovanjih kluba in navijačev. Trenutno se Real nahaja na 3. mestu lestvice in zaostaja za vodilnima Atléticom in Barcelono za 5 točk. Razlika je vsekakor manjša kot tista v primerjavi z lanskim letom in je hitro ulovljiva. V primeru, da bi vodilna remizirala na sobotnem derbiju in Real zmagal v gosteh proti Espanyolu, bi se ta razlika zmanjšala na 3 točke po prvem delu prvenstva, kar je soliden izid prvega "semestra". Toda Real se sooča z drugimi težavami v španskem prvenstvu. Igra po sistemu TOPLO-HLADNO. In takrat ko igra hladno, igrata rivala vroče. Res je, ko pravi Carletto, da je treba ekipo rotirati, saj to prinaša koristi tako na fizičnem (ko igralce spočije) in psihičnem področju (ko jim da vedeti, da so tudi oni pomembni za ekipo in da imajo možnost izboriti si prvo mesto v ekipi). Toda za kakšno ceno? Upam da ne za ceno, ko bodo na koncu sezone vsi zdravi in spočiti, a poklapani in (ponovno) brez lovorike. Tega si resnično ne želi prav nihče.

LIGA PRVAKOV
V ligi prvakov nekoliko drugačna zgodba. Real je trenutno najboljša ekipa, poleg tega pa ima tudi najučinkovitejši napad ("BBC" have Europe trembling" ali drugače povedano, Evropa se trese pred Benzemajem, Baleom in CR-jem). 20 zadetkov na 6 tekmah v skupini, 10 zadetkov proti Galatasarayu. Ne pozabimo, da je bil Juventus tisti, ki je izpadel, iz te skupine, kar priča o njeni težavnosti. Žreb nam je namenil Schalke, kar je lahko dvorezen meč. Res je, da gre za najlažjega možnega nasprotnika, ki bi ga lahko dobil Real, toda obenem gre za nemško ekipo (s katerimi pa imajo madrižani večne težave). Kljub vsemu menim, da Real ne bi smel imeti težav proti (trenutno) sedmouvrščeni ekipi v nemški Bundesligi.

COPA DEL REY
Lahko bi rekli, da se (po zmagi nad Olímpic de Xátivo) šele zdaj začenja zares. V četrtek nas čaka tekma proti Osasuni. Osasuna se je letos izkazala za neugodnega tekmeca in Realu ukradla dragoceni 2 točki v prvenstvu, toda Real bo moral proti takšnim ekipam začeti igrati bolj odločno. Moj tip: +1.

Uvodno o blogu

Drage bralke in bralci, ljubitelji in ljubiteljice nogometa,

predstavljam vam blog o Realu iz Madrida, ki ga spremljam in za katerega strastno navijam že od otroštva. Opisoval bom opažanja, razmišljanja, pomisleke, ki se mi porajajo glede na situacijo. Vljudno vabljeni, da tudi sami podajate svoja mnenja in mišljenja. To bo dovolj za kratko predstavitev bloga, več pa v posameznih blogih...

¡Hala Madrid!